DOBRA PRIPRAVA JE POLOVICA IZVEDBE

7. 11. 2022 Urejanje okolice

Ureditve okolice hiše se praviloma lotimo enkrat, morda dvakrat v življenju, hkrati pa je to pomemben element, ki vpliva na vsakodnevno kakovost bivanja, zato je še toliko bolj pomembno, da je načrtovanje celostno in enako skrbno kot pri notranjih prostorih. Cilj pri urejanju zunanjih površin naj bo, da se tam počutimo prijetno, da ne zahtevajo veliko vzdrževanja in je uporebna čim daljši čas v letu.

Idealno pri gradnji objekta bi bilo, če bi se urejanje okolice končalo hkrati z gradnjo hiše, a večina investitorjev se odloči, da bodo celoto uredili z daljšimi časovnimi presledki. Kako se lotiti tako obsežnega projekta in kaj je ključno?

Ker so tovrstni primeri redki, se največkrat začne z arhitekturo in nato nadaljuje z okolico, je pa vedno več strank, ki se hkrati ob projektiranju hiše odločijo še za projekt okolice. Ta­krat sodelujemo z arhitektom in stranko, kajti smiselno je, da se ob projektiranju hiše misli tudi na to, kako bo urejena okolica, predvsem če je teren zelo strm ali kako drugače težko dostopen, zahteven. Bistveno je, da imamo že v začetku jasno vizijo končne ureditve, nič hudega, če potem dela potekajo postopoma. Pri izvedbi se največkrat po­stavijo objekti in morebitni oporni zidovi, ki bodo ravnali teren. To je zelo pomembno, saj se lahko zgodi, da ko je hiša postavljena, niso več mogoči dostopi in je nadaljnje urejanje terena oteženo ali celo nemogoče.

Kaj je pomembno pri načrtovanju okolice hiše, da bo gibanje po prostoru logično in prijetno? V samem začetku je pomembna analiza prostora in okvirna razporeditev posameznih programov, ki se bodo dogajali v vrtu. Pri analizi prostora je potrebno najprej ovrednotiti posamezne dele okolice glede na to, kako primerni so za posamezne programe. Upoštevamo smeri neba in vplive okolice (kje je bližina ceste, kako moteča je sosedova drvarnica, kje se odpirajo lepi pogledi, kje so pogledi, ki bi jih raje zakrili …). Na podlagi analize se nato razporedijo programi v prostor. Del okolice, ki bo namenjen infrastrukturi, servisnim prostorom, nadstrešku, dovozu, del okolice, ki bo imel okrasno in bivalno funkcijo, gos­podarski del …

Pomembno je predvideti, kako se bodo ti programi med seboj povezovali. S stranko se je potrebno pogovoriti o vseh mogočih scenarijih uporabe njihovega vrta (ob prihodu na dvorišče – kako bodo parkirali in nato vzvratno zapeljali na cesto, kako bo obrnjen nadstrešek, po kateri strani hiše se bo šlo na teraso, v primeru dežja – kako blizu hiše bo nadstrešek, kako daleč so pripravljeni iti do smeti, bodo organske odpadke kompostirali, jim bo res prijetno, če bo vroča kad tako blizu bivalne terase ali bi jo morda raje umestili v drug del vrta, kjer je predvidena savna na prostem …). Na podlagi razporeditve, ki že določi lokacijo posameznih programov, se nato izdela načrt. Zasnove se oblikovno lahko razlikujejo med seboj, vendar če sta analiza in razporeditev ustrezno pripravljeni, bosta gibanje in bivanje v tem vrtu prijetna ne glede na izbrano varianto.

Najbolj primeren čas za načrtovanje okolice objekta je konec jeseni oziroma pozimi. Takrat je na voljo dovolj časa za pripravo in razmislek, kaj si pravzaprav stranka želi, in izrišemo načrt. Izvajalce se rezervira po novem letu, da se spomladi že takoj lahko začne izvedba. Pomlad je ugoden čas tako za gradbena dela kot saditev. Za gradbena dela ne sme biti premrzlo, tako da z izvedbo ne kaže prehitevati. Prav tako s saditvijo in rastlinami. Včasih so ljudje zelo neučakani, marca ob prvem soncu že sadijo in nato jočejo, ko pozeba pobere nove ljubljene rastline. Načeloma je dober čas za izvedbo takrat, ko ponoči temperatura ni več pod ničlo. To govorim za gradbena dela, za rastline to velja nekje od aprila naprej. V najhujši poletni vročini se s sajenjem počaka, izjema so vrtovi z namakalnim sistemom, vendar morajo tudi takrat stranke upoštevati navodila izvajalca, da rastline ne doživljajo prevelikega šoka. Najboljši čas za rastline je v resnici jesen, saj se pozimi dobro ukoreninijo in lahko nato spomladi vso svojo energijo usmerijo v vegetativni del. Časovni načrt izvedbe je precej odvisen od vremena. Ne samo dež, ampak tudi razmočena tla so ovira, tako da je nemogoče natančno predvideti, v kolikšnem času bo okolica dokončana. Ko se pri izvajalcih izvedba zamakne enemu, se zamakne vsem strankam in tako nastajajo zamude. Druga stvar je obsežnost posega in koliko izvajalcev bo delalo na vrtu – če gre le za prevetritev in saditev, je lahko končano v dnevu ali dveh, če je posegov več (in zahtevajo svoj čas – da se recimo betonski zidovi osušijo itd.), potem je proces bolj dolgotrajen. Kljub vsemu, če je vreme naklonjeno, se da vrt izvesti (od sanacije starega do izvedbe novega) v mesecu, dveh. Včasih pa traja tudi več mesecev, da se zamenjajo vse ekipe in je na koncu vrt kot iz revije.